avtizem-skoljke.org

Metoda dela DIR/Floortime

1.Uvod

DIR Floortime pristop je delo ameriškega doktorja medicine, kliničnega profesorja psihiatrije in njegovih sodelavcev, dr. Stanleya I. Greenspana, ki je s sodelavci trideset let opazoval otroke z razvojnimi zaostanki. Je mednarodno poznan po svojem delu z majhnimi otroki in njihovimi družinami. Skupaj s Sereno Wieder in drugimi avtorji sta poleg številnih knjig in strokovnih člankov napisala tudi vodič za delo z otrokom s posebnimi potrebami, v katerem sta predstavila popoln, postopen pristop za starše, učitelje in vse tiste, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami. Avtorji nam predstavijo novo razumevanje otrokovih težav in posebnih potreb, ne glede na diagnozo, vključujoč avtizem, Downov sindrom, pervazivni razvojni zaostanek, govorno-jezikovni zaostanek, cerebralno paralizo, motnje pozornosti, ter nam hkrati ponudijo specifičen način pomoči pri razvijanju otrokovega intelektualnega in emocionalnega potenciala.

Dr. Stanley I. Greenspan je s sodelavci na podlagi dolgoletnega opazovanja otrok s posebnimi potrebami prišel do naslednjih ugotovitev:

• interaktivne izkušnje lahko spremenijo fizično strukturo možganov;
• način, kako se otrok razvija, je v veliki meri odvisen od izkušenj, ki jih je deležen;
• otroci, ki sodijo v isto kategorijo, oz. imajo enako diagnozo, se zelo razlikujejo med seboj - v nekaterih primerih so te razlike med njimi večje kot podobnosti.

Zaradi teh ugotovitev so avtorji razvili nov način opazovanja in obravnave otrok s posebnimi potrebami. Takšen pristop je pokazal pomemben vpliv na otrokovo prognozo in napredek.

2. Model DIR

• D kot developmental (razvojni pristop),
• I kot individual differences (individualne razlike, značilnosti),
• R kot relationship based (temelji na medsebojnih odnosih).

Floortime metoda se v svojem razvojnem pristopu in v proučevanju oblik pomoči otrokovega razvoja odvija znotraj dogajanja treh področij: proučuje biološki profil vsakega otoka, ugotavlja, kako otrokov profil vpliva na njegove interakcije s starši in kako vedenjski vzorci otrokovih staršev vplivajo na otrokov razvoj.

2.1. D kot developmental (razvojni pristop)

Razvojni pristop v terapiji pomaga vsakemu otroku pri vzpenjanju po razvojnih stopnicah, s tem pa pri obvladovanju šestih osnovnih razvojnih spretnosti, na katerih temelji inteligentnost in zmožnost interakcije z okoljem. Pristop DIR Floortime temelji na doseganju razvojnih mejnikov. Otrok mora v svojem razvoju postopoma dosegati razvojne mejnike. Pogosto zaradi različnih vzrokov pri vzgoji in izobraževanju otroka s posebnimi potrebami preskočimo nekatere razvojne faze ali mejnike. DIR Floortime pristop daje poudarek na postopnem usvajanju mejnikov – vsak od njih omogoča razvoj novih sposobnosti, ki se razlikujejo od tistih na predhodni stopnji. Manj pomembno je, v kateri starosti otrok obvlada neko veščino – pomembneje je, kako dobro se jo je naučil, ter dejstvo, da otrokov razvoj napreduje. Glede na to, da se neke temeljne veščine usvajajo že v zgodnjem otroštvu, je kasneje potreben dodaten čas, da otrok osvoji določeno veščino.

DIR Floortime pristop deli otrokov razvoj na šest mejnikov:

1. Samoregulacija in interes za okolico

Dojenček se takoj po rojstvu sreča z mnogimi dražljaji iz okolja – pomembno je, da zmore otrok te dražljaje sprejeti, nadzorovati svojo reakcijo na te dražljaje in hkrati ostati miren. Postopno otrokov interes pritegnejo dražljaji iz okolja, ki mu hkrati omogočajo samoumirjanje (mamin obraz, očetov glas, mehka tkanina na koži) . Teh nekaj veščin predstavlja temelje emocionalnega, socialnega in intelektualnega zdravja. To, kako otrok modelira in obdeluje občutke, je pomemben dejavnik v prvem mejniku.

2. Intimnost

Hkrati z interesom za okolico se v tem mejniku poraja posebna ljubezen do medosebnih odnosov. Otrok – dojenček želi primarne skrbnike ali starše. Izpostavi jih kot najpomembnejši vidik svoje okolice in jim sporoča, da so zanj najpomembnejši. V trenutkih skupnih pogledov, nasmehov in drobnih radosti odkrivajo in poglabljajo medsebojno intimnost. Sposobnost biti intimen oblikuje temelj vseh bodočih odnosov. Iz te intimnosti kasneje otrok dobi izkušnjo, da so medsebojni odnosi nekaj prijetnega. S tem, kar se je otrok v tem razvojnem obdobju naučil s pomočjo svojih staršev, zgradi temelj za vzpostavljanje privrženosti v odnosih za celo svoje življenje. Osvajanje tega mejnika utrjuje motorične, kognitivne in govorno – jezikovne veščine. Učenje intimnosti se ne nanaša izključno na dojenčke in predšolske otroke. Mnogi starejši otroci v zgodnjem otroštvu niso osvojili te veščine, ker so težave v obdelavi dražljajev spremenile kontakt s starši v nekaj neprijetnega in strašnega. Ne glede na otrokovo starost strpno delo staršev ali skrbnikov lahko pomaga otroku, da do njih postane intimen in zaupljiv.

3. Dvosmerna komunikacija

Ko se otrok zaljublja v svoje starše, se dogaja zanimiva stvar: otrok ugotovi, da lahko vpliva na svoje starše. Ko se nasmeje mami, mu ta vrne nasmeh. Otrok izkaže svoj interes in namen in starši mu odgovarjajo. To je začetek komunikacije – otrok in starš imata dialog. Odpirajo in zapirajo se ciklusi komunikacije. Dvosmerna komunikacija je nujno potrebna za vse medsebojne odnose. Omogoča otroku, da spoznava sebe in svet, ki ga obkroža. Brez teh izkušenj dvosmerne komunikacije otrok ne bo zmogel oblikovati pravega spoznanja o tem, kdo je, ali spoznati in uvideti, da je svet, ki ga obkroža, logičen.

4. Sestavljena komunikacija

Ko otrok obvlada dvosmerno komunikacijo, število komunikacijskih ciklusov, ki jih odpira in zapira, hitro narašča. S tem raste tudi njihova sestavljenost. Najprej za komunikacijo uporabi geste (dvigne roke k mami, teče k očetu), šele kasneje doda besede, povedi. Medtem, ko uporablja vse bolj bogat besednjak gest za izražanje svojih potreb in namena, in ko odgovarja na zložene odgovore gest svojih staršev, se otrok vključuje v druge konverzacije z gestami. Otrok pričenja razumeti načine komunikacije drugih. Otrok s tem gradi temelj za razvoj govora. (Če otrok v obdobju 12 – 20 mesecev starosti ne obvlada teh predverbalnih komunikacijskih spretnosti, je čakanje nerazumno – otrok potrebuje pregled pri strokovnjaku.) Z namenom izražanja svojih potreb in želja mora organizirati svoje vedenje v logični vrstni red. Hkrati se mora naučiti razumeti zaporedno vedenje drugih ljudi.

5. Emocionalne ideje

Otrokova sposobnost oblikovanja idej se prvič razvija v igri. S pomočjo igračk ustvarja zgodbe, skozi katere eksperimentira z raznovrstnimi idejami in željami, ki jih občuti. Vse več in več eksperimentira z domišljijsko igro in govorom, hkrati s tem pa razvija svoj svet idej. Končno je otrok sposoben manipulirati z idejami in jih uporabljati za zadovoljevanje svojih potreb (ko pogreša mamo, mu je dovolj že misel nanjo, da se potolaži; ko je jezen, lahko jezo izrazi v obliki neke ideje preko igre).

6. Emocionalno razmišljanje

V tej fazi je otrok skozi igro sposoben izražati razpon emocij ter pričenja vse bolj in bolj spoznavati svoje značilnosti. Sposobnost razumevanja časa in prostora ter sposobnost povezovanja dejavnosti in občutkov omogočajo otroku razvijanje samozavedanja – ta občutek je logično povezan z različnimi opažanji, idejami in čustvi.
Otroci dosegajo te mejnike v zelo različnih starostnih obdobjih – razlike so tudi med otroki brez težav v razvoju. Ni toliko pomembno, kdaj osvoji katero od teh veščin – pomembneje je to, da vsako od teh veščin dobro obvlada, ker je vsaka od teh veščin temelj za naslednjo. Ko otrok obvlada teh šest mejnikov, razpolaga z osnovnimi orodji za komunikacijo, razmišljanje in čustveno življenje.
Pristop nadalje temelji na temeljitem opazovanju otroka s pomočjo opazovalne liste, na katerem mejniku razvoja se otrok nahaja.

2.2. I kot individual differences (individualne razlike, značilnosti)

Individualne razlike se nanašajo na otrokove biološke težave : motorični razvoj, avditivno – govorno procesiranje, vizualno-prostorsko procesiranje, senzorno modulacijo in senzorno integracijo.
Vsaka od teh naštetih bioloških težav lahko vpliva na otrokovo komunikacijo s starši in vzgojitelji in na ta način vpliva na njegovo sposobnost učenja, reagiranja in razvoja.
Šele ko odkrijemo in opredelimo njegove specifične težave, lahko pričnemo ustvarjati program, ki bi te specifične težave ublažil.

2.3. R kot relationship based (temelji na medsebojnih odnosih)

Vpliv socialnih odnosov na otrokov razvoj

• Otrokovi interaktivni vzorci
  Otrokove biološke težave vplivajo na njegov odnos z drugimi ljudmi.
• Družina in socialni vzorci
  Vsi starši vnašajo v svoje starševsko vedenje neke svoje vzorce vedenja, ki vplivajo na otrokov razvoj.

3. Floortime pristop

DIR Floortime pristop nas nauči, kako spremeniti način dela z otrokom tako, da smo sposobni videti otrokov individualen profil - njegove sposobnosti in težave. Pokaže nam tehnike, ki otroku pomagajo, da doseže razvojne mejnike ter da uspešno razvija tudi emocionalne in intelektualne sposobnosti. Floortime pristop omogoča staršem in strokovnjakom, da uporabijo na prvi pogled razigrane interakcije, ki pomagajo otroku, da se vzpenja po razvojni lestvici in razvija kreativno in abstraktno mišljenje, za katerega se pogosto zdi, da otroku ni dosegljivo. Da bi se lahko vzpenjal po razvojni lestvici, potrebuje otrok intenzivno, individualno delo.

Razvojni pristop terapije je sestavljen iz treh delov:

• 1. Starši izvajajo floortime s svojim otrokom - ustvarjajo izkušnje, ki otroku omogočajo obvladovanje mejnikov.
• 2. Logopedi, specialni pedagogi, delovni terapevti, učitelji in vsi, ki delajo z otrokom, se seznanijo z načeli floortima, ki se nanašajo na njihovo delo pri odpravljanju otrokovih težav in pri spodbujanju otrokovega razvoja.
• 3. Starši se soočijo tudi s svojimi lastnimi reakcijami in vzgojnimi pristopi glede na otrokove razvojne mejnike, z namenom izboljšanja interakcije z otrokom in ustvarjanja družinskih vzorcev, ki podpirajo čustveni in intelektualni razvoj članov družine.

V 20 – 30 minutnem obdobju se starši in otrok družijo na tleh, se igrajo in starši s pomočjo razigranih interakcij pomagajo otroku, da osvaja mejnike – te seanse ponovijo večkrat na dan, občasno s pomočjo in pod nadzorom DIR Floortime terapevta. Čustva pomagajo otroku, da se uči. S pravilnimi reakcijami na otrokovo dejavnost starši pomagajo otroku, da si otrok zaželi vključitve v dialog, da prevzame iniciativo, da spozna vzročnost in logiko, da rešuje problematične situacije. Starši mu pomagajo, da kompleksno poveže čustva z vedenjem in govorom, namesto da se uči mehansko. Na ta način otrok osvaja odnose, v katerih je več spontanosti, fleksibilnosti in topline. S tem otrok pridobiva osnovo za kognitivne veščine.

Pristop je postopen, in sicer v več fazah, upoštevajoč otrokovo doseganje razvojnih mejnikov:

• Flooritme 1 - pozornost, vključevanje in intimnost: v tej fazi se pristop osredotoči na to, kako pomagati otroku, da se prične zanimati za okolico in da se poveže z ljudmi.
• Floortime 2 – dvosmerna komunikacija: kako pomagati otroku, da komunicira z gestami in izrazi.
• Floortime 3 – kako otroku pomagati razvijati in izražati občutke in ideje.
• Floortime 4 – logično razmišljanje: kako otroku pomagati povezovati ideje in razvijati logično razumevanje sveta.

4. Zaključek

V članku sem poskušala prikazati bistvo DIR Floortime pristopa kot zgodnjo intervencijo pri delu z otroki z razvojnimi zaostanki in kot metodo za odpravljanje primanjkljajev in težav na področju komunikacije, socialne interakcije, socializacije, vedenja in senzornih težav, ki spremljajo razvoj otrok z motnjami avtističnega spektra, s cerebralno paralizo, z Downovim sindromom, z motnjami pozornosti in drugimi zaostanki. Pri DIR Floortime pristopu me je prevzelo predvsem spoznanje, da metoda pri odpravljanju težav in primanjkljajev gradi predvsem na otrokovem aktualnem funkcioniranju, ga poskuša osmisliti in otroka z upoštevanjem razvojnih mejnikov vodi na razvojni poti tako, da le-ta dosledno dosega razvojne mejnike v pravilnem zaporedju. Za razliko od večine drugih metod, ki sem jih v svojem več kot dvajsetletnem delu z otroki s posebnimi potrebami spoznala in jih trenutno uporabljamo pri delu z otroki s posebnimi potrebami, se DIR Floortime pristop primanjkljajev loteva pri samih vzrokih in ne ostaja zgolj pri spreminjanju neustreznih oblik vedenja in simptomih. Hkrati je to metoda, ki temelji na tesnem sodelovanju celotnega tima: terapevta, staršev, učitelja ali vzgojitelja in drugih terapevtov. Menim, da je to ključ do uspeha, ki ga predavatelja Jake Greenspan in Tim Bleecker dobro prikažeta z videoposnetki njunih obravnav otrok in družine na svojih predavanjih. Temeljno vodilo pristopa DIR Floortime je, da s pomočjo DIR Floortime pristopa ugledamo sijaj v otrokovih očeh. Slednje Jacku in Timu odlično uspeva.

Viri:

• Dijete s posebnim potrebama: poticanje intelektualnog i emocionalnog razvoja / Stanley I. Greenspan, Serena Wieder i Robin Simons, prevela Ilona Pokhova. Lekenik: Ostvarenje, 2003. Prijevod djela: The child with special needs: encouraging intellectual and emotional growth.
• Interno gradivo: Prva hrvatska konferencija za DIR Floortime, Udruga Dira Zagreb, predavatelja Jake Greenspan in Tim Bleecker. Zagreb, november 2011.

Sabina Korošec

Preberite si še članek v reviji Moj otrok & vrtec, oktober 2012

Članek Delavnice za otroke s spektroavtistično motnjo si preberite v formatu